Način pridelave

Ptujski lük ročno sadimo, pobiramo, sortiramo in pakiramo. S certifikatom sheme posebne kakovosti Zaščitena geografska označba (ZGO) je zajamčena stalna kontrola pridelave, znano poreklo in pristnost kmetijskega pridelka. Postopek pridelave je strogo določen. Pridelava od semena do ploda traja kar tri leta. Je naravni pridelek, ki ni obdelan s sredstvi za obstojnost. Prav zato se lahko zgodi, da bo začel kaliti, če ga shranimo v toplem in svetlem prostoru.

Ptujski lük je na slovenski sortni listi vpisan kot sorta Ptujska rdeča. Naveden je tudi v katalogu sort Evropske unije in v opisu priporočenih sort poljščin ter vrtnin, ki ga je izdal Kmetijski inštitut Slovenije.

Območje pridelovanja obsega ravninski del ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, mestoma Ptuj in Ormož ter obronki Slovenskih goric. Podnebje je ustrezno, ker je primerna razporeditev padavin, tla so plitva a humozna in hitro ogreta ter suha. Slednje je vzrok, da je Ptujski lük razvil ostrejši okus, po čem je tudi najbolj prepoznaven. Zaradi pletenja v kite ima Ptujski lük več zelenega listja, listje je bolj žilavo in se ne lomi ob puljenju, kar je zelo pomembno, saj ga ročno pobirajo.

Pridelujejo ga na integriran ali ekološki način, kar je zagotovilo, da je poleg lepega videza tudi kakovosten in dobrega okusa. Pridelava je pod stalnim strokovnim nadzorom pooblaščenih organizacij.